Natalija Mljač
Na zdravje
09.05.2014

Članek si lahko v celoti preberete tudi tukaj: http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/akupunktura-zelisca-manjsajo-moznost-napadov

Astma ali naduha je najpogostejša kronična pljučna bolezen. Stalno vnetje dihalnih poti moti dihanje, pogosto povzroča kašelj, sopenje, hropenje in stiskanje v prsih, razlaga Maša Maruša Cvelbar, vodja Centra za tradicionalno kitajsko medicino v Ljubljani. Če vnete dihalne poti izpostavljamo alergenom (cvetni prah dreves in trav, alergeni v hrani, živalska dlaka, pršice in drugi), se še bolj zožijo in sproži se astmatični napad.

»Poveča se izločanje sluzi iz pljuč, posledica je oteženo ali celo onemogočeno dihanje. V takem primeru je potrebna pomoč zdravnika, saj mora astmatik prejeti injekcijo protialergena. Zahodna medicina ne pozna zdravila za astmo. Za lajšanje simptomov uporablja kortikosteroide, ki na hitro sprostijo dihalne poti, vendar je vedno pogosteje slišati, da imajo ta zdravila resne dolgoročne stranske učinke.«

TKM verjame, da je energija – či osnova človekovega bivanja in delovanja, bolezen pa posledica njenega spremenjenega pretoka. »Astma nastane, ker telesu primanjkuje obrambne energije (vej či), ki telo ščiti pred zunanjimi vplivi – vdorom mraza, vlage, vetra ali vročine v telo. Za obrambno energijo skrbijo ledvice, pljuča in vranica. Če so ti organi pa tudi le eden od njih šibki, je obrambne energije premalo in pri nekaterih telo postane bolj dovzetno za vdor zunanjih dejavnikov in nastanek bolezni, tudi za izbruh astme.«

V ledvicah, pravi sogovornica, je shranjena naša primarna energija, ki vpliva na vse organe in funkcije, kar pomeni, da je tudi imunski sistem močno odvisen od delovanja ledvic. Pljuča skrbijo za prenos obrambnega čija po površju telesa, uravnavajo delovanje kože in odpiranje por. Zunanji povzročitelji bolezni v telo najprej vdrejo skozi pljuča (prek ust in nosu) in kožo. »Za imunski sistem sta pomembna tudi vranica in želodec. Skrbita za predelavo hrane v kri in či, ki nas hranita in ščitita, in za preoblikovanje telesnih tekočin, torej za odvajanje vlage in sluzi iz vseh delov telesa, tudi pljuč. Če je njuna funkcija oslabljena, se v telesu začne nabirati sluz.«

TKM za astmo uporablja izraz šjao čuan, kar pomeni piskanje in zasoplost. Za TKM je najpomembnejši zunanji povzročitelj astme veter, pripoveduje Cvelbarjeva, in ne alergija ali atopičnost, čeprav zelo dobro zdravi tako astmo kot atopični dermatitis, alergije, rinitis in podobne nevšečnosti. Astma nastane zaradi motenega pretoka čija. TKM loči astmo, ki nastane zaradi presežkov (presežek vetra in mraza v telesu, presežek sluzi in vročine v pljučih) in astmo, ki nastane zaradi šibkosti organov (šibka pljuča – tipični znaki: kratka sapa, hitro dihanje, nizek in šibek glas, močno in glasno kašljanje, potenje ob naporu, bled jezik, šibek srčni utrip; šibke ledvice).

Hrana je tudi zdravilo

Zdravnik TKM zdravi vzroke in ne samo posledic bolezni, poudarja sogovornica. Glede na tip astme kombinira različne metode zdravljenja: akupunkturo (neboleče vstavljanje kot las tankih igel v točno določene točke telesa), moksibustijo (ogrevanje akupunkturnih točk z divjim pelinom), zeliščno terapijo (zelišča v različnih oblikah, tudi kot zeliščne nalepke). »Stimulacija točk za lajšanje fizičnega in čustvenega stresa pomaga pri fizičnih (npr. oteženo dihanje, tiščanje v prsih) kot tudi psihičnih simptomih (strah pred zadušitvijo).

Zdravnik TKM tudi pri astmi najpogosteje kombinira akupunkturo in zeliščno terapijo. Raziskave kažejo, da akupunktura in zelišča krepijo imunski sistem in odpornost proti alergenom ter tako brez stranskih učinkov zmanjšujejo možnost vnovičnih astmatičnih napadov.« Pogosto se odloči za aurikuloterapijo (pritiskanje refleksnih točk za posamezne organe na ušesih), ki jo lahko izvaja tudi vsak sam doma in tako pripomore k boljšim rezultatom oziroma zmanjša možnost za astmatični napad.

Pri lajšanju simptomov astme (pa tudi pri bronhitisu, glavobolu in drugih težavah) si lahko sami pomagamo še s starodavno terapijo guasha, ki deluje podobno kot akupunktura, le da namesto iglic uporabljamo posebno ploščato strgalo s topim robom, s katerim potegujemo po meridianih (energijskih kanalih) ledvic in pljuč.

Za boljši učinek terapije je predvsem pri astmi, ki nastane zaradi presežka sluzi in vročine, priporočljivo uživati manj mlečnih izdelkov, sladkorja in ocvrtih jedi, še pojasni sogovornica. »Kitajska medicina pri zdravljenju katerekoli bolezni praviloma najprej svetuje individualno dieto in zmerno telesno vadbo. Če je gibanja premalo, organizem ne more spremeniti hrane v energijo in kri.

Če pa smo preveč telesno dejavni, telo porabi preveč lastnih snovi – na primer, če se preveč potimo, kri lahko oslabi.« Kitajska kuhinja zelišč ne uporablja samo zaradi okusa, ampak tudi zaradi zdravilnih lastnosti, pravi Maša Maruša Cvelbar. Hrana in skrb za zdravje sta tesno povezani. Pri astmi svetujejo uživanje živil, ki krepijo ledvice (proso, ječmen, sladkovodne in morske školjke, rake, jastoge, ostrige, račje meso, svinjino, česen, sol) in pljuča (brokoli, zelje, liste koriandra, čebulo, baziliko, čili, kumino, česen, ingver, hren, gorčico, origano, bel in črn poper, rožmarin).