Tokrat predstavljamo vzroke, zaradi katerih nastajajo osnovna ravnovesja (bolezni), kot jih razume kitajska tradicionalna medicina. Obenem bomo pojasnili, kako jih lahko odpravimo z ustreznim življenjskim slogom. Prav ta je namreč ključen za zdravje, hrana pa je vedno naše prvo zdravilo.
Primanjkljaj energije jin
Jin je voda našega telesa. Kadar je jin močan, so vsi telesni procesi dobro »naoljeni«, poleg tega premoremo dovolj kakovostnih hranil za tvorjenje novih tkiv ter »popravljanje« in vzdrževanje telesa. Takrat smo mentalno in čustveno stabilni. Pri oslabljenem ali izčrpanemu jinu se v telesu samodejno povečuje količina energije jang.
Izčrpan jin pomeni, da smo kar nekaj časa več porabljali kot prejemali oziroma da smo najbrž pretiravali z dejavnostmi jang: morda smo preveč delali in bili nenehno pod stresom, nemara smo bili dalj časa bolni – ali pa smo se že rodili s šibkejšo konstitucijo (izvorna energijska zasnova, ki določa rast, razvoj in nagnjenost k posameznim boleznim).
Kadar je energija jin oslabljena, začnemo izgorevati, saj porabljamo zaloge, ki jih ne moremo več dovolj hitro obnavljati. Pomanjkanje hladnega in vlažnega maziva jin torej povzroča izgorevanje in izsušenost. Potrebujemo čas in zlasti počitek. Če je dejavno življenje ključ za povečevanje in vzdrževanje energije jang, pa je za podporo in obnovo energije jin ključen počitek.
Najznačilnejši znaki oslabljene energije jin so: suha usta, jezik, koža, oči ali spolovila, nočno znojenje brez očitnega razloga, vročinski oblivi, rdečica obraza, vroči udi ali prsni koš, povišana telesna temperatura v popoldanskem času, žeja in želja po hladnih napitkih, rdeč in oluščen jezik, šibek in hiter srčni utrip, nemir, nespečnost …
Izogibati se je treba hrani, ki poživlja in spodbuja telo, da porablja še več energije, torej kavi, alkoholu in sladkorju. Poleg tega se velja izogibati hrani, ki nas dodatno greje in s tem odvaja energijo iz telesa, denimo pekočim in pikantnim začimbam. Hrana, ki krepi energijo jin, ima vlažilne in hladilne lastnosti, hkrati pa telo subtilno hrani.
Mednje spadajo številne morske živali in rastline, meso, oreščki, semena in fižol ter sadje, ki vlaži in hladi. Energijo jin krepijo tudi mlečni izdelki, vendar tudi z njimi, tako kot z vso močnejšo hrano, ne gre pretiravati. Obenem morate paziti, da telesa ne ohladite preveč.
Če imate oslabljeno energijo jin in vas pogosto zebe, uporabljajte različne oblike toplotne obdelave živil (npr. cvrenje, pečenje) in se izogibajte hrani, ki hladi. Če želite okrepiti energijo jin, izbirajte med sladkimi, kislimi in slanimi okusi, obenem pa se izogibajte pekočim in pikantnim okusom.
Hrana, ki še posebej krepi energijo jin:
Jabolka, šparglji, račje meso, mleko, murve, sladki krompir, svinjina, sir, banana, avokado, jajca, tofu, lubenice, kopriva, zajčje meso, limone, paradižnik, žabje meso, hruške, morske alge, matični mleček, jam, fižol, med, ananas, grah, školjke, mango, sezam, raki, granatna jabolka, pšenica, sipe, pira, slad, špinača, stročji fižol.
Primankljaj energije jang
Energija jang je ogenj telesa. Energija jang greje in zagotavlja toploto, ki je potrebna za vse telesne funkcije. Kadar je energija jang oslabljena, se telo ohladi, presnova pa upočasni. Posledica tega so slabša učinkovitost telesnih funkcij, mrazenje, počasnost, brezvoljnost in lenobnost. Yang lahko krepite tako, da ohranjate toploto in skrbite, da vas čim manj zebe.
Poleg tega se je treba redno gibati – telesna dejavnost namreč ustvarja dodatno toploto, ki posledično povečuje moč energije jang. Na čustveni ravni se močna energija jang odraža v obliki strasti do življenja in dejavnosti. Kadar je energija jang oslabljena, se je treba izogibati mrzli hrani in zmanjšati vnos tekočin, saj slabijo želodčni ogenj.
Pikantne in pekoče začimbe okrepijo želodčni ogenj in spodbudijo kroženje toplote. Daljši čas kuhanja dodatno poveča toplotne značilnosti hrane in jo spodbudi, da prodre globoko v telo. Če je energija jin ali jang v skrajnosti, se spremeni v svoje nasprotje: jin v jang in jang v jin. Jang toniki so navadno sladkega in ostrega okusa, po energiji pa grejejo.
Hrana, ki še posebej krepi energijo jang:
Marelice, breskve, češnje, maline, kostanj, dateljni, cimetovo lubje, sardoni, kvinoja, posušen ingver, škampi, kozice, pistacije, muškatni orešček, kozje meso, janež in janeževa zvezda, jagnjetina, ledvice, česen, oreh, oves, kava, klinčki, timijan, bazilika, koper, kardamom, koromačevo seme, rožmarin, postrvi, jastog, divjačina, ovčetina, seme triplata, žajbelj, drobnjakovo seme, šetraj.
Primanjkljaj energije či
Energijo či telo dobi iz zraka in hrane, njena količina pa je odvisna tudi od prirojene sposobnosti za njeno tvorjenje, ki je odvisna od konstitucije in življenjskega sloga. Kadar je či šibek, človek na kakem od področij ne more normalno funkcionirati, kar se odraža tudi v obliki individualnih šibkosti.
Pri nekaterih ljudeh posameznemu organu primanjkuje moči za normalno delovanje, pri drugih pa povzroči splošno utrujenost, brezvoljnost ali oslabljen imunski sistem. Svojo energijo lahko okrepimo s pravilnim dihanjem, telesno dejavnostjo in pokončno držo. Nasprotno pa plitvo dihanje, dolgotrajno sedenje in sključena drža zmanjšujejo energijo, saj se ne more pretakati.
Tudi svež zrak je pomemben vir kakovostne energije či. Raven energije či lahko zmanjšajo tudi okoljski dejavniki. Raven energije či določa tudi prepričanja in miselno naravnanost: samospoštovanje in vera v življenje povečujeta vitalnost. Energija či zelo hitro postane nepretočna, njeno kroženje v telesu pa ovirata zlasti napetost in stres.
H krepitvi energije či prispeva hrana, ki energijo enakomerno in počasi sprošča v telo. Na Zahodu te lastnosti pripisujemo kompleksnim ogljikovim hidratom. Poleg tega velja uživati živila, katerih energijo či so manj motili predelava, transport in obsevanje, mikrovalovna pečica. Hrana, ki krepi energijo či, je navadno sladka in greje.
Kaj uživati?
Mandeljne, fige, mleko, jajca, žajbelj, šitake, liči, tofu, golobje meso in golobja jajca, sladki krompir, češnje, matični mleček, govedino, korenje, grozdje, skuše, ginseng, kokos, račje meso, kokošje meso, zajčje meso, šunko, postrvi, hobotnice, divjačino, jegulje, fazanje meso, sardine, kokos, dateljne, mikroalge, spirulino, krompir, kvinojo, proso, čičeriko, riž, oves, lečo, sladki koren, jam in melaso.