Nina Krajčinović
Nedelo
28.10.2012
Članek si lahko v celoti preberete tudi tukaj: http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/kitajska-tradicionalna-medicina-odstrani-oviro-odplakni-bolezen.html
»Bil sem aktiven športnik, še pred tremi leti sem smučal in planinaril, potem pa začutil, da mi ves organizem slabi,« v čakalnici Centra za tradicionalno kitajsko medicino razlaga 80-letni Vladimir. Ne želi, da bi ga poimenovali s priimkom, rad pa z nami podoživi izkušnjo s tovrstnim zdravljenjem.
Nekega sončnega dne pred tremi leti je Vladimirju med delom na vrtu postalo slabo, padel je v nezavest, takoj so ga odpeljali v bolnišnico in je ostal na opazovanju. Najprej so mislili, da je doživel infarkt, a ni bilo tako. No, preventivno so opustili zdravilo, ki redči kri, zaradi česar se mu je v desni nogi naredil strdek in mu povzročal bolečine.
Zdravili so ga dve leti, vse teže je hodil, »vse manj zanesljiv korak sem imel«, razlaga. »Pošiljali so me povsod, od rentgena do nevroloških pregledov in fizioterapije, nič ni pomagalo.« Potem pa je na radiu slišal pogovor z zdravilcem tradicionalne kitajske medicine in si rekel, da bo, zakaj pa ne, poskusil še to. »To je bilo pred dobrim mesecem,« pove in poudari, da je bil prijetno presenečen že po prvem obisku: »Takoj sem čutil spremembe, pretočnost se mi je v trenutku izboljšala, po dveh, treh obiskih se je zmanjšala celo trdovratna in najbolj obremenjujoča bolečina v gležnju, ki sem si ga poškodoval že kot otrok.« Pove še, takole mimogrede, da mu je med drugo svetovno vojno, ko je imel trinajst let, nogo poškodovala tudi bomba, ki je padla čisto blizu njega. In že odhiti do taksija, ki je prišel ponj.
Glavoboli in prebava
Center za tradicionalno kitajsko medicino na Drenikovi v Ljubljani deluje dve leti in pol, v tem času pa je tam zdravstveno pomoč poiskalo približno 2500 ljudi. Maša Cvelbar, sinologinja in ustanoviteljica centra, pove, da so dobili redne paciente takoj po odprtju, »kar pomeni, da v Sloveniji obstaja potreba po visoko izobraženih zdravnikih, ki se ukvarjajo s takšnim zdravljenjem«. Razvoj kitajske tradicionalne medicine sicer na Kitajskem traja že več kot štiri tisoč let, združuje pa bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti. Najpomembnejše pri zdravljenju je, da poskuša zdravstvene težave reševati celostno in odpraviti vzroke – ne zgolj simptomov – zaradi katerih je bolezen nastala. Pri nas ljudje o tradicionalni kitajski medicini še vedno ne vedo veliko, »vsi poznajo le akupunkturo«, razmišlja Cvelbarjeva, »nihče pa ne ve čisto natančno, za kaj gre«.
Center obiskuje največ tistih s kroničnimi boleznimi, kot so migrene, prebavne težave, utrujenost in boleči sklepi, »precej je bolnikov, ki okrevajo po raku, hujših poškodbah in nevroloških težavah, kot je paraliza obraza«. Pridejo prav tako ženske, ki imajo težave pri zanositvi. »Tudi tu smo že bili uspešni, največjo uspešnost pa dosegamo pri prebavnih težavah, boleči menstruaciji in glavobolih. Z gotovostjo lahko povem, da smo pomagali med 80 in 95 odstotkom tistih, ki so prišli k nam.« Sicer pa Cvelbarjeva še vedno ugotavlja, da se premajhen odstotek ljudi zaveda pomena preventive, »razen nekaj bolj ozaveščenih, ki so pripravljeni vlagati vase, tudi če niso bolni«. Vsaj na začetku, razlaga, »ko bolje spoznajo učinke zdravljenja, se oglasijo pri nas že zaradi manjših težav, kot so prehladi in podobno«.
Medicini naj sodelujeta
»Kitajska tradicionalna medicina zdravi približno 170 bolezni,« pa razloži Tan Baohua, zdravnica s tridesetletnimi izkušnjami, ki je prišla v center pred dobrim mesecem, »spoznavati jo je treba zelo počasi, predvsem pa vanjo verjeti.« Tanova, izredna profesorica z yunnanske fakultete za tradicionalno kitajsko medicino, je dve leti delala tudi v Afriki, zdaj pa »bi želela pomagati Slovencem«. Meni, da morata zahodna in kitajska medicina delovati z roko v roki in se dopolnjevati: »Treba je izbrati dobre strani obeh medicin in tako pomagati pri premagovanju bolezni.«
Med slovenskimi in kitajskimi pacienti ne vidi velikih razlik, tudi pri njih je, na primer, velik problem rak, za katerim zboli izredno veliko ljudi. »Tudi pri raku je bolje, da se najprej zdravi po metodi zahodne medicine, saj ta uporablja precej bolj agresiven način zdravljenja, kot sta kemoterapija in obsevanje. To pa telo izredno utrudi. Zato je dobro, da potem rakavi bolniki pridejo še k nam, da telo z različnimi metodami okrepimo in mu povrnemo tisto dobro energijo, ki ga močno potrebuje,« razlaga. Vsak lahko zboli za rakom, še opozori Tanova, veliko pa je odvisno od tega, kako skrbiš zase in kako se lotevaš sprememb, ki te doletijo v življenju.
Dve medicini, ki se lahko dopolnjujeta
Z diagnozo rak se je morala soočiti tudi Vesna Prijatelj, ki je prišla v center po operaciji in še pred obsevanjem. Prvi stik s kitajsko medicino je sicer imela že pred 14 leti, po zdravljenju bolezni, ki ji je izredno oslabila jetra. »Pot me je leta 1998 zanesla v Peking in tam sem obiskala zdravnika kitajske medicine,« začne svojo zgodbo Prijateljeva. »Predpisal mi je terapijo, dobila sem zeliščne tablete, ki so jih delali prav v tamkajšnji bolnišnici.
Po treh mesecih sem prišla na redno kontrolo jeter in še zdravniki so bili presenečeni nad rezultati – jetra so bila popolnoma regenerirana.« Ko so ji letos aprila sporočili slabo novico, je šla najprej po poteh uradne medicine, sledila je operacija. Metastaz ni bilo, vseeno pa je morala skozi postopek obsevanja, ki je pustil boleče posledice, trajal pa je mesec in pol. »V Centru TKM so mi najprej delali terapijo za krepitev imunskega sistema in celotnega telesa, zdaj pa sem dober mesec na akupunkturni terapiji, ki vzdržuje na novo vzpostavljeno ravnovesje,« pove.
O kitajski medicini ima izredno dobro mnenje, predvsem pa rada deli svojo teorijo o njenem učinku: »Bolezen je zastoj energije, kakor da bi na reko dal oviro. Na eni strani se bo naredilo jezero, na drugi pa prazna struga, ki se suši in odmira. Ko se začne zdravljenje, je tako, kot da bi to oviro odstranil, voda vdre in začne odplakovati stvari s struge, veje, smeti. Takrat nastopi poslabšanje, a se po nekem času uravnovesi in voda se popolnoma sčisti.«
Tudi Prijateljeva se je najprej, ko se je začela zdraviti v centru, počutila odlično, kot končno osvobojena voda, »začela sem pospravljati, pridobivati kondicijo«, potem pa se je nenadoma spet počutila slabše. »Spala sem po tri dni skupaj in bila brez energije,« se spominja slabotnejših dni, po katerih pa je sledilo občutno izboljšanje stanja. Ki zdaj traja. Tudi ona se strinja s Tanovo, da morata obe medicini, zahodna in kitajska, hoditi z roko v roki, prepričana pa je še, da je vsak človek dolžan skrbeti za svoje zdravje. »Ljudem priporočam, da še preden je karkoli narobe z njihovim zdravjem, vsaj enkrat obiščejo zdravnika kitajske medicine, saj te ta pregleda celovito. »Treba se je zavedati, da sam prispevaš k svojemu zdravju,« sklene.