Yinyang teorija v telesu je najlepše razumljiva v anatomskih odnosih: zgornji in zadnji del telesa in udov predstavljajo yang (hrbet kot »oklep« ščiti yang), spodnji in notranji deli telesa in udov pa pripadajo yinu.
Notranji organi nastopajo v parih: votli organi (debelo črevo, želodec, tanko črevo, mehur in žolčnik) so yang organi, njihovi parni yin organi pa so polni notranji organi (pljuča, vranica, srce, ledvica, jetra).
Določene fiziološke funkcije telesa so bolj yang, druge bolj yin. Vse telesne funkcije, organi, tekočine in tkiva tvorijo organsko ravnotežje, ki se nenehno sproti vzpostavlja. Ko je porušeno, pravimo, da v telesu pride do bolezni.