Gua sha terapija je del tradicionalne kitajske medicine (TKM), ki je na Kitajsko prišla iz Vietnama. Izvaja se jo s posebnim gua sha ploščkom velikosti manjšega glavnička, s katerim se drgne po koži vzdolž meridijanov (energijskih poti).
Gua sha dobesedno pomeni ‘strganje vročine’, saj se v preteklosti pogosto uporabljala za zdravljenje sončarice, vročinskih kapi, prehladnih vnetij idr. vnetnih stanj. Zaradi drgnjenja ob kožo se zelo izboljša prekrvavitev tkiv, zato se dandanes največ uporablja pri težavah zategnjenosti mišic in pri mišičnih vozlih, predvsem na predelu hrbta. Plošček obstaja v več velikostih in oblikah – po navadi je oglat in ploščat, narejen iz kosti ali lesa, najboljši pa so iz žada.
V preteklosti so na Kitajskem terapijo izvajali tudi z žlicami ali kovanci, vendar je ta oblika terapije bolj boleča. Z pojavom sodobnejših tehnik in terapevtskih metod se je razvila tudi gua sha obrazna terapija za glajenje gub in predstavlja del kozmetične akupunkture (t.i. azijski lifting). Koža med izvajanjem gua sha terapije rahlo pordi vendar se ne poškoduje, kot prikazujejo nekatere slike na spletu, saj je drgnjenje zelo prijetno in sproščujoče, še posebej ne na obrazu, saj se drgne in pritiska na izbrane akupunkturne točke. Pred terapijo je potrebno kožo naoljiti, nato se z ovalnim delom glavnička drgne po koži.
Potrebnih je največ 10 potegov, ki ne smejo biti daljši od 15 cm. Najbolj pogosta uporaba je na hrbtu vzdolž hrbteničnih mišic za sprostitev ali po ramenih za blažitev vozlov in drugih oblik zategnjenosti, ki nastanejo kot posledica nepravilne drže, špornih aktivnosti ali stresa. Terapevt tradicionalne kitajske medicine s tehniko gua sha kožo na obrazu zmasira, zgladi in obraz dodatno prekrvavi. To pomaga pri bolj svežemu izgledu kože in obnavljanju kože.